Izvorni znanstveni članak
Akcija jugoslovanske diplomacje v Parizu in tržaško vprašanje
Jože Pirjevec
; Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Sažetak
12. junija 1945 so se morale jugoslovanske enote v skladu s sporazumom povleči iz zahodnega dela Julijske krajine. Sporno področje je bilo razdeljeno na dve okupacijski coni – A in B. Sovražno ozračje je v tem času pogojevalo odnosom med Vzhodom in Zahodom, pa je tako vprašanje jugoslovansko-italijanske meje postalo priložnost za merjenje moči med blokoma. Strokovnjaki so v skladu z navodili svojih vlad oblikovali štiri predloge o razmejitvi. V začetku leta 1946 je na srečanju v Parizu vprašanje meje znova postavljeno na mizo štirih ministrov za zunanje zadeve. Z odločitvijo velikih štirih je Gorica pripadla Italiji, formiralo pa se je Svobodno tržaško ozemlje, ki naj bi bilo pod zaščito Združenih narodov. Jugoslovanska diplomacija je sprožila drugo akcijo s težnjo, da s pomočjo neposrednega sporazuma z Italijo razveljavi odloke mirovne konference. Italija je bila v dvomih vse do konca, a se je zadnji čas vendarle tudi ona odločila sprejeti mirovno pogodbo.
Ključne riječi
Pariška mirovna konferenca; Tržaško vprašanje; STO; Julijska krajina
Hrčak ID:
35546
URI
Datum izdavanja:
15.12.2008.
Posjeta: 2.369 *