Izvorni znanstveni članak
https://doi.org/10.32728/h2012.02
Človek volku volk (o odnosih človeka in volka v Historia Langobardorum Pavla Diakona)
Matej Župančič
orcid.org/0000-0002-2869-7351
Sažetak
Avtor opisuje pobeg Langobarda Lopichisa iz avarsko-slovanskega ujetništva v prvi polovici 7. stoletja. Dogodek je opisal Pavel Diakon v drugi polovici 8. stoletja kot vrinek v kroniki Historia Langobardorum. Izražena je domneva, da so Langobardi že leta 568 na poti v Italijo uporabili “alternativno” pot po dolini Krke čez Dolenjsko in Notranjsko v Sloveniji in vsekakor južno od Save. Približno isto pot omenja Strabon še v halštatskodobnem kontekstu (Okra – kompleks Stične ali pa Novo mesto). Ta smer je bila uporabljena, po F. Gestrinu, tudi v poznem srednjem veku za gonjenje živine iz Panonije proti Trstu. Že omenjenim domnevam se pridružuje tudi ta, da so Avari s Slovani odvedli l. 610 ujete Langobarde po isti poti iz Čedada proti Panoniji, konkretno proti Sisku. Avtor posebej poudarja dogodke, povezane z odraščajočim Lopichisom: bivanje v ujetništvu, skupaj s preživelimi Langobardkami, tradicijo o domovini v Furlaniji, stike Lopichisa z gospodarji in obvladovanje slovanščine, odločitev za beg in lok s puščicami, hojo po redko naseljeni pokrajini. Poudari srečanje z volkom, ki je prevzel vodenje vse dotlej, ko se je Lopichis odločil ustreliti ga z lokom, ki ga je obdržal vse do prihoda v domovino (Čedad). Poskuša interpretirati tudi srečanje v snu z moško postavo, ki mladeniču ukaže, naj nadaljuje pot, kot mu kažejo noge.
Pomenljivo je srečanje s staro žensko v naselju, kjer se je govorilo slovansko. Starka ga je skrivoma negovala in ga končno napotila dalje proti zahodu. Kot zrel moški se vrne domov, najde rojstno hišo, drevo in tudi soprogo. Njegov pravnuk je Pavel Diakon, pisec Historie Langobardorum. Avtor tudi omeni, da se je Lopichis gibal sicer severno od roba dalmatinsko-istrskega področja, koder je bil okoli 640-642 dejaven opat Martin, hkrati pa tudi južneje od roba domnevno bolj strnjene poselitve Avarov, Slovanov in staroselcev na današnjem slovenskem ozemlju. Dejavnost opata Martina v Istri M. Levak interpretira kot posredno potrditev zgodnje naselitve Slovanov v Istro, podobno pa avtor to naselitev nakazuje z lokacijo in datacijo srečanja Lopichisa s starko, ki je živela v naselju (kjer se je govorilo slovansko), sicer nekje ob severnem robu Istre.
Ključne riječi
Slovani; Istra; Langobardi; alternativna pot; 7. stol.; Historia Langobardorum; Lopichis; volk; Paulus Diaconus; S. Ciglenečki; M. Levak
Hrčak ID:
108973
URI
Datum izdavanja:
19.12.2012.
Posjeta: 1.609 *