hrcak mascot   Srce   HID

Pregledni rad

POMEN JEZUITSKEGA GLAZBENOG DELA PREBOJU BAROCNE MISELNOSTI NA SLOVENSKEM

Katarina Bedina

Puni tekst: njemački, pdf (2 MB) str. 0-0 preuzimanja: 141* citiraj
APA 6th Edition
Bedina, K. (1994). DIE BEDEUTUNG DES JESUITENMUSIKSCHAFFENS IM DURCHBRUCH DER BAROCKDENKWEISEN IN SLOWENIEN. Radovi Zavoda za znanstveni rad Varaždin, (6-7), 0-0. Preuzeto s https://hrcak.srce.hr/134280
MLA 8th Edition
Bedina, Katarina. "DIE BEDEUTUNG DES JESUITENMUSIKSCHAFFENS IM DURCHBRUCH DER BAROCKDENKWEISEN IN SLOWENIEN." Radovi Zavoda za znanstveni rad Varaždin, vol. , br. 6-7, 1994, str. 0-0. https://hrcak.srce.hr/134280. Citirano 26.09.2020.
Chicago 17th Edition
Bedina, Katarina. "DIE BEDEUTUNG DES JESUITENMUSIKSCHAFFENS IM DURCHBRUCH DER BAROCKDENKWEISEN IN SLOWENIEN." Radovi Zavoda za znanstveni rad Varaždin , br. 6-7 (1994): 0-0. https://hrcak.srce.hr/134280
Harvard
Bedina, K. (1994). 'DIE BEDEUTUNG DES JESUITENMUSIKSCHAFFENS IM DURCHBRUCH DER BAROCKDENKWEISEN IN SLOWENIEN', Radovi Zavoda za znanstveni rad Varaždin, (6-7), str. 0-0. Preuzeto s: https://hrcak.srce.hr/134280 (Datum pristupa: 26.09.2020.)
Vancouver
Bedina K. DIE BEDEUTUNG DES JESUITENMUSIKSCHAFFENS IM DURCHBRUCH DER BAROCKDENKWEISEN IN SLOWENIEN. Radovi Zavoda za znanstveni rad Varaždin [Internet]. 1994 [pristupljeno 26.09.2020.];(6-7):0-0. Dostupno na: https://hrcak.srce.hr/134280
IEEE
K. Bedina, "DIE BEDEUTUNG DES JESUITENMUSIKSCHAFFENS IM DURCHBRUCH DER BAROCKDENKWEISEN IN SLOWENIEN", Radovi Zavoda za znanstveni rad Varaždin, vol., br. 6-7, str. 0-0, 1994. [Online]. Dostupno na: https://hrcak.srce.hr/134280. [Citirano: 26.09.2020.]

Sažetak
Slovenske dežele je začel zasedati jezuitski red s koncem 16. stoletja (v Ljubljani 1597), zmagovit pohod na teh tleh pa je utrla že predzgodovina s strani dveh ljubljanskih dostojanstvenikov, Urbana Textorja in Janeza Tavčarja, predhodnikov Škofa Tomaža Hrena, ki je dejansko izpeljal rekatolizacijo slovenskega prebivalstva.
Jezuitska miselnost se je na Slovenskem uveljavila po univerzalni, povsod veIjavni metodi: preoblikovali so celotno kulturno okolje s strogo katoliško versko vzgojo in latinskim izobraževanjem v kolegijih. Glasbeni seminar je začel delovati leta 1600, sicer je bil glasbeni pouk obvezen za vse učence. Dijaki plemiškega rodu
(ti so plačevali šolnino) so imeli le boljšo oskrbo, drugi so se morali oddolževati za brezplačno šolanje med studijsko dobo in pozneje. Glasbeni Seminar je obiskovalo povprečno po trideset učencev letno. Imeli so mnoge obveznosti zunaj školskega programa, predvsem na prireditvah za javnost, to je v kolegijskem gledališču in ob
predstavljanju bibličnih zgodb na »španski« način s pomičnim (pouličnim) gledališčem ter ob slavnostnih pročešljah. Odrski gib, učena retorika, maska, igranje in petje (to je bilo zagrnjeno za zaveso), vse je bilo podrejeno iluziji »resnice« in naturalitičnemu »viđenju« ideje. Sodobni kronistični zapisi pričajo o razkošni opremi jezuit­skega gledališča, ki je zasenčilo vse dotlej znane oblike duhovnega gledališča na Slo­venskem, sprožilo pa je nešteta posnemanja v mestih (Škofjeloški pasijon) in na podeželju, kar je širilo baročnega duha in spodbujalo domačo ustvarjalno fantazijo. Ka-kovost jezuitske izobrazbe je na Slovenskem ustvarila pomembno baročno dediščino v znanosti in umetnosti, četudi se napeti odnosi med jezuiti kot ustanovo in doma­ ćim življem nišo nikoli prav vnesli. Poznejši plemiški akademiji v Ljubljani (Accademiae Operosorum, ustanovljena 1693 in Accademiae Philharmonicorum Labacensis,
ustanovljena 1701) sta se osnovali iz vrst nekdanjih jezuitskih gojencev, vendar stase sodelovanju z »dejavnimi« jezuiti vseskozi upirali.

Hrčak ID: 134280

URI
https://hrcak.srce.hr/134280

[njemački]

Posjeta: 287 *