hrcak mascot   Srce   HID

Pregledni rad

SUŠILNICE ZA SADJE V POSOČJU

Andrejka Ščukovt ; Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Nova Gorica, Slovenija

Puni tekst: slovenski, pdf (19 MB) str. 161-195 preuzimanja: 380* citiraj
APA 6th Edition
Ščukovt, A. (2006). SUŠILNICE ZA SADJE V POSOČJU. Etnološka tribina, 36 (29), 161-195. Preuzeto s https://hrcak.srce.hr/27544
MLA 8th Edition
Ščukovt, Andrejka. "SUŠILNICE ZA SADJE V POSOČJU." Etnološka tribina, vol. 36, br. 29, 2006, str. 161-195. https://hrcak.srce.hr/27544. Citirano 19.09.2020.
Chicago 17th Edition
Ščukovt, Andrejka. "SUŠILNICE ZA SADJE V POSOČJU." Etnološka tribina 36, br. 29 (2006): 161-195. https://hrcak.srce.hr/27544
Harvard
Ščukovt, A. (2006). 'SUŠILNICE ZA SADJE V POSOČJU', Etnološka tribina, 36(29), str. 161-195. Preuzeto s: https://hrcak.srce.hr/27544 (Datum pristupa: 19.09.2020.)
Vancouver
Ščukovt A. SUŠILNICE ZA SADJE V POSOČJU. Etnološka tribina [Internet]. 2006 [pristupljeno 19.09.2020.];36(29):161-195. Dostupno na: https://hrcak.srce.hr/27544
IEEE
A. Ščukovt, "SUŠILNICE ZA SADJE V POSOČJU", Etnološka tribina, vol.36, br. 29, str. 161-195, 2006. [Online]. Dostupno na: https://hrcak.srce.hr/27544. [Citirano: 19.09.2020.]

Sažetak
Pri svojem terenskem delu sem se velikokrat srečala s sušilnicami za sadje, ki so bile v času od 19. do ½ 20. stoletja, skoraj obvezen gospodarski objekt, na gorskih samooskrbnih kmetijah. Med leti 1950 in 1960 so sušilnice izgubile svojo primarno funkcijo, saj so v njih sušenje sadja opustili. Kljub temu pa so se sušilnice vse do danes ohranile v večjem številu. Evidententirala sem jih nad sedemdeset, vse so opuščene, le ena je še delujoča.
V prehrani je imelo sadje na slovenskem zelo pomembno vlogo. Razvijalo se je skozi stoletja in desetletja, čeprav vedno v povezavi s poljedeljstvom in živinorejo. Zato je izročilo in dediščina o sadjarstvu pri nas pestra in bogata bodisi, da je povezana s sadjarskim poklicem ali dejavnostjo.
Na sadjarsko dejavnost se navezujejo tudi objekti, ki jih uvrščamo med najmanjša gospodarska poslopja. To so sušilnice za sadje ali pajštve, ki pa sodijo med našo najbolj ogroženo stavbno dediščino, saj jih večina ni več v prvotni funkciji.
V raziskavi sem se najprej usmerila v pregled virov in literature, ki predvsem obravnava sadne sušilnice in sušenje sadja. Pomembnejši avtorji so: P. Santonino, J.V. Valvasor, M. Pohlin, S. Rutar, A. Muznik ter Francijscejski kataster.
Geografsko obravnavam Posočje. To je svet na zahodu Slovenije, kjer so razmere za gojenje sadnega drevja dokaj ugodne. Sušenje sadja, hrušk, sliv ter jabolk, v sadnih sušilnicah ali krušni peči, pa pretežno v uporabi do ½ 20. stoletja.
Posebnost sušenja sliv in fig so Goriška Brda, kjer so sušili in žveplali sadje v t.i. kasonih ali na soncu (zraku). Sušenje na soncu je bilo značilno tudi za Vipavsko dolino.
Sadne sušilnice sem evidentirala in inventarizirala med leti 1999 in 2002. Glede na zastavljene kriterije in obdelavo podatkov, pa jih razvrstila v tabele.
Osrednji del raziskave pa je posvečen opisu ter tipologiji sušilnic /dimne, brezdimne, elektirične/, pripravam za shranjevanje suhega sadja in uporabi letega.

Ključne riječi
sadjarstvo; Posočje; Slovenija

Hrčak ID: 27544

URI
https://hrcak.srce.hr/27544

[engleski]

Posjeta: 1.035 *