Skoči na glavni sadržaj

Izvorni znanstveni članak

Prostorska sociologija in planiranje v Sloveniji ob vstopanju v informacijsko družbo

Zdravko Mlinar ; Slovenska akademija znanosti umjetnosti, Ljubljana, Slovenija


Puni tekst: hrvatski pdf 1.025 Kb

str. 659-690

preuzimanja: 780

citiraj


Sažetak

Avtor se usredotoča na prostorsko-socialne vidike družbenih sprememb ter na možnosti njihovega (anticipativnega) spoznavanja in
usmerjanja v kontekstu informatizacije in globalizacije. V izhodišču
ispostavlja vprašanje, kako obvladovati vse večjo kompleksnost, s
katero se soočajo in katero se različno odzivajo idiosinkratske in
nomotetičke prostorske znanosti. Natančneje pa predstavi različne
pristope in spoznanja, na podlagi katerih je zasnoval poenoteno obravnavo družbenega življenja na vseh ravneh teritorialne organizacije družbe kat skupno, subdisciplinarno področje - prostorsko sociologijo. Razlage o koncu velikih zgodb, ki bi pomenile
tudi konec regularnosti, predvidljivosti in planiranja, sicer razume kot
izraz vse večje kompleksnosti, ki pa jo je vendarle mogoče v veliki
meri pojasnjevati z vidika dolgoročnih procesov individualizacije in
globalizacije ter z »mejami rasti«, ki zadržujejo njuno nadaljnje
uveljavljanje tako v lokalnem kot v svetovnem prostoru. Tehnologija
prehiteva miselnost i prakso planiranja: pojavlja se miselna ujetnost
v »teritorialno past«. Pomen prostora z vidika dostopnosti (kot ovire,
upora, distance) se zmanjšuje: hkrati pa prostora vse bolj primanjkuje in se torej njegov pomen kat »kontejnerja« povečuje. V razlika od logike fizičnega prostora (grajenega okalja), v virtualnern
prostoru ne velja več model igre z ničetno vsoto (zero sum game): raba ne pomeni tudi njene porabe in v tern smislu ne gre več za medsebojno izključnost med subjekti. Globalno komuniciranje (mobilnost) ne pomeni že samo po sebi negacije ožjih terirorialnih identitet: lahko je tudi izziv in osnova za njihovo izrazitejše uveljavljanje. Domocentričnost se pojavlja hkrati s težnjo k vsepovsodnosti (ubikviteto), kar se značilno kaže v zvezi s teledelom
na domu ter vlogo interneta in mobilnega telefona. Zgoraj prikazane
splošne ideje avtor ilustrativno navezuje na številne izkušnje iz prakse prostorskega in urbanističnega planiranja v Sloveniji in v svetu.

Ključne riječi

prostorska sociologija; planiranje; kompleksnost; predvidljivost, tehnologija; informatizacija; virtualno; domocentrično; vsepovsodnost

Hrčak ID:

33281

URI

https://hrcak.srce.hr/33281

Datum izdavanja:

10.3.2009.

Podaci na drugim jezicima: hrvatski engleski

Posjeta: 1.841 *