Stručni rad
https://doi.org/10.32728/mo.06.2.2011.14
SIMULACIJE KOT DOPOLNILO IN MOTIVACIJSKI DEJAVNIK PRI POUKU FIZIKE
Tomaž Kranjc
; Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper (Slovenija); Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Ljubljana (Slovenija)
Sažetak
Pri pouku naravoslovja in posebej fizike moramo poučevati tako, da med razlago vpletamo demonstracijske eksperimente in računske vaje ter dijake spodbujamo, da tudi samostojno raziskujejo—to pomeni, da izvedejo kakšen poskus in ga podkrepijo z računom; tako odkrivajo in ugotavljajo relacije med količinami, spremenljivke in konstante.
V prispevku prikažemo nekatere primere, ko simulacija nadomesti poskus, ki ga v resnici ni mogoče izvesti oz. ga dopolnjuje tako, da ga lahko opazujemo v drugačni časovni in prostorski skali. Med poskusi, ki jih ne moremo izvesti v učilnici, lahko prikažemo obliko luninega tira, lunine mene, prikaz razlike med sončnim in zvezdnim časom ter gibanje predmetov, ki odletijo z vesoljske postaje. Med poskusi, ki jih ne moremo natanko slediti, ker se odvijajo prehitro, lahko prikažemo padanje palice (za različne koeficiente lepenja med palico in podlago) ter zanimiv primer drsenja dveh kroglic po obroču in dinamiko obroča. Prikažemo tudi potek transverzalnega in longitudinalnega potujočega valovanja ter nastanek stoječega valovanja, ko se potujoče valovanje odbije ter vpadno in odbito valovanje interferirata, vizualizacija česar je za študente zahtevna naloga.
Podamo še primer iz osnov kvantne fizike: padanje "kvantne karte", ki spočetka stoji v navpični legi na vodoravni podlagi. Prikažemo časovni razvoj valovne funkcije ter ilustriramo za študente nenavadno obnašanje in neklasični opis kvantnega sistema ter ga primerjamo s klasičnim opisom, kakor je bil prikazan pri padanju palice.
Omenimo možnosti, da študenti sami izdelajo simulacije in animacije.
Ključne riječi
poučevanje; simulacije; animacija; eksperimentiranje; mehanika; kvantna fizika
Hrčak ID:
71293
URI
Datum izdavanja:
10.6.2011.
Posjeta: 1.641 *