Izvorni znanstveni članak
Aporije teorij o etničnem in nacionalnem ter problem identitete
Ivan Urbančič
; Inštitut za sociologijo Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana, Slovenija
Sažetak
Planatrna univerzalizacija obstoja je v svoji postmoderni obliki povzročila izgubo človeške identitete; zatorej ni čudno, da se izgubo nadomešča s pomočjo iskanja korenin družbenosti, predvsem s pomočjo iskanja in boja za etnično identiteto. Avtor, ki pojmuje etnično identiteto kot epohalno zgodovinsko prevladajočo obliko integrirane družbene skupnosti, analizira pojmovanje takšne oblike družbenosti znotraj etnologije in je mnenja da le-ta ne vsebuje teoretično utemeljenega znanja o etničnem. Z analizo nekaterih jugoslovanskih in sovjetskih avtorjev pokaže, da se etnosu ne pripisujejo nekatere značilnosti, ki bi ga utemeljile kot družbeno formativno epohalno obliko, ter zatorej niti razlikovanj le-tega do naroda in nacije ni moč dosledno izvesti. Ko navaja tudi eno od nemarksističnih teorij o tvorbi etničnega, UMMU Ibn Khalduna, avtor postavlja vprašanje, kako se etnično kljub vsemu revitalizira tudi v industrijskih družbah, odgovor pa poišče v tem, da etnično ne more biti samo odlika nizko diferenciranih družb. Izhaja to, da je vsaka sodobna dejavno integrirana nacija istočasno tudi etnija. Na bistveno vprašanje: kako je ta soobstoj v sodobnih družbah možen, avtor poišče odgovor v AVTOREFERENCIALNOSTI in AVTOPOESISU dinamičnih, živih človeških skupnosti. Etnično in identiteta tvorijo tisto ENO (tó hén), kar je »moč«, ki zedinja, veže in individualizira. Torej, počelo, ne pa posledica skupnosti.
Ključne riječi
identiteta; etnična identiteta; etnična pripadnost
Hrčak ID:
128050
URI
Datum izdavanja:
29.9.1989.
Posjeta: 1.429 *