Izvorni znanstveni članak
SLOVENSKE IZKUŠNJE PRI OCENJEVANJU MESNATOSTI PRAŠIČEV PO SEUROP V LETIH 1996 DO 2004
Marjeta ČANDEK-POTOKAR
Milena KOVAČ
Špela MALOVRH
Sažetak
S prispevkom želimo predstaviti slovenske izkušnje pri ocenjevanju mesnatosti prašičjih klavnih trupov po SEUROP sistemu v letih 1996 do 2004. Metoda, ki je bila vpeljana leta 1996 upoštevajoč EU zakonodajo in imenovana DM5, temelji na izračunu odstotka mesa v prašičjem klavnem trupu na podlagi enačbe, ki vključuje dve meritvi na liniji razseka trupa; meritev F, ki je debelina slanine na mestu, kjer je ta najtanjša oziroma kjer se m. gluteus medius najbolj vrašča v slanino ter meritev M, ki je razdalja med kranialnim robom m. gluteus medius in dorzalnim robom hrbteničnega kanala, kot kazalcem debeline hrbtne mišice (slika 1). Zbrali smo mesečne statistične podatke (poprečja in standardne odklone) za obdobje od julija 1996 do decembra 2004 za lastnosti, ki se merijo ali izračunajo; za meritvi M in F, za odstotek mesa v trupih in klavno težo trupov. Zbrane podatke smo prikazali na letni osnovi (preglednica 1). Z regresijsko analizo, oziroma uporabo procedure REG statističnega paketa SAS, smo ocenili mesečne trende ter jih
grafi čno prikazali. Rezultati ocenjevanja mesnatosti prašičev na klavni liniji kažejo na velik napredek v mesnatosti prašičev. Poprečni odstotek mesa v trupih se je dvignil iz 51,9 % v letu 1996 na 55,9 % v letu 2004 (preglednica 1), kar v obliki trendov predstavlja statistično značilen (p<0,001) pozitiven trend na ravni 0,045 % mesečno oziroma 0,54 % letno (slika 7). Ta napredek v mesnatosti pripisujemo predvsem uvedbi plačevanja na osnovi odstotka mesa v trupih ter posledično izboljšanju rejskega dela ter deloma tudi večji uporabi pasme pietrain pri križanju; ne moremo pa jih pripisati spremembam v teži klavnih trupov, saj se ta ni bistveno spremenila (preglednica 1). Rezerve za izboljšanje klavne kakovosti prašičev ostajajo v zagotavljanju večje izenačenosti populacije glede na klavno težo in mesnatost. Ugotavljamo namreč veliko variabilnost v klavni teži (preglednica 1), ki bi jo bilo mogoče izboljšati z ustrezno plačilno shemo (pribitki oziroma odbitki glede na klavno težo) ter veliko variabilnost v mesnatosti, ki je delno posledica variabilnosti v teži, delno pa velikega števila različnih genotipov v relativno majhni populaciji prašičev. V letu 2004 naj bi se uveljavila nova metoda, ki temelji na uporabi optične sonde Hennessy Grading Probe in je prilagojena spremembam EU zakonodaje. Pričakujemo, da bo nova metoda dvignila poprečno mesnatost blizu 57 %, ta rezultat pa uvršča mesnatost slovenskih prašičev v EU poprečje.
Ključne riječi
prašič / klasifi kacija trupov/ SEUROP / mesnatost / Slovenija
Hrčak ID:
16811
URI
Datum izdavanja:
13.1.2005.
Posjeta: 1.156 *