Preliminary communication
https://doi.org/10.32728/mo.07.3.2012.01
IZOBRAŽEVANJE IN NA ZNANJU TEMELJEČE GOSPODARSTVO
Metod Černetič
; Faculty for Organizational Sciences in Kranj (Slovenia)
Abstract
Razvoj človeških virov je zadnja desetletja prevladujoča pedagoška doktrina. Slovenija je bila v mednarodnih raziskavah (Human Resources Report od 1998 do 2001) vključena v proučevanje človeških virov. S tako imenovanim indeksom HDI (poprečno število let šolanja, zdravje in bruto družbeni proizvod na glavo prebivalca). Te mednarodne primerjave za Slovenijo niso bile laskave.
Drucker P. (1993) je v devetdesetih letih 20. stoletja je trdil, da vstopamo v družbo znanja, kjer osnovni ekonomski vir ne bodo le ekonomski kapital, naravni viri in delovna sila, temveč znanje in da bodo nosilci znanja odigrali ključno vlogo. Uspešnejša bodo tista podjetja, ki bodo bolje upravljala z znanjem in znanje znala poiskati, zavarovati, porazdeliti po podjetju, izkoristiti, itd. Odločilno vlogo pri razvoju Slovenije ima razvoj človeških virov (Černetič 2002, 478).V današnjem času se poudarjajo lastnosti, ki niso neposredno povezane s kapitalom kot materialno dobrino, ki je, mimogrede, vladal predolgo. Še vedno igra denar vodilno vlogo, vendar se vse bolj uveljavlja tudi znanje in z njim povezane izkušnje, talent in ustvarjalnost, ki veljajo za vrlino oz. bogastvo, ki bo zaznamovalo prihodnost.
Pomen človeškega razvojnega dejavnika narašča skladno z vlogo, ki jo imajo pri globalni konkurenčnosti znanje, inovativnost, ustvarjalno izkoriščanje in obvladovanje informacij, organizacija in vodenje ter drugi kakovostni dejavniki. Narašča pomen infrastrukture in institucij, ki omogočajo mobilnost in prilagodljivost delovne sile ter njeno vseživljenjsko učenje. Spreminja se tudi vsebina človeškega razvojnega dejavnika. Poleg individualnih lastnosti, kot sta izobraženost in zdravje posameznika (človeški kapital), narašča tudi pomen socialnih odnosov, ki se oblikujejo v interakcijah med ljudmi (socialni kapital). Na vprašanja v članku je EU poskušala na institucionalni ravni odgovoriti z t.i. Bolonjsko reformo visoko šolskega in univerzitetnega izobraževanja. Ta reforma je trenutno v t.i. postsocialističnih novih članicah EU praviloma neuspešna. EU ne zagotavlja dosega t.i. Lizbonskih ciljev. Krog znanja - cycle of knowledge- ni zaokrožen.
Keywords
strategije razvoja; človeški kapital; izobraževanje in raziskovanje; krog znanja; visokošolsko in univerzitetno izobraževanje; na znanju temelječa družba; kcompetence in prenos znanja
Hrčak ID:
87841
URI
Publication date:
12.9.2012.
Visits: 2.728 *