ČEZMEJNI PRENOS SEDEŽA GOSPODARSKE DRUŽBE
DOI:
https://doi.org/10.30925/zpfsr.37.1.16Ključne riječi:
svoboda ustanavljanja; dejanski sedež družbe; statutarni sedež družbe; čezmejni prenos sedeža družbeSažetak
Z vidika privlačnosti poslovanja družb v določeni državi se te med seboj razlikujejo glede na stopnjo razvitosti pravne ureditve, predvsem s korpo- racijskega in davčnega področja, funkcionalnosti le-te v poslovnem okolju, kar vključuje stopnjo pravne varnosti in učinkovitosti sodnih ter upravnih postopkov in posledičen ugled države,1 pomembne okoliščine so prisotnost usposobljenega kadra,2 stopnja njegove inovativnosti in učinkovitosti, strošek dela, velikost trga, prav tako infrastrukturna ureditev in danosti z vidika logistike3 nasploh. Čezmejna mobilnost se v današnjih časih izkaže kot nujna predpostavka za poslovno uspešnost družb oziroma celo kot pogoj za njihov obstoj na trgu. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU)4 daje družbam pravico do svobodnega ustanavljanja, ki v skladu s sodno prakso Sodišča EU poleg čezmejnih združitev5 vključuje prenos statutarnega in dejanskega sedeža družbe, pa tudi čezmejno formalno statusno preoblikovanje družbe – torej spremembo pravnoorganizacijske oblike družbe, v kateri družba posluje in je skladna s pravom domače države članice, v drugo pravnoorganizacijsko obliko po pravu države članice gostiteljice. S tem so družbam poleg poslovanja v nadnacionalni pravnoorganizacijski obliki evropske delniške družbe (Societas Europaea – SE) zagotovljeni mehanizmi, s katerimi si lahko poenostavijo, skrajšajo in pocenijo postopek čezmejnega prestrukturiranja.
##submission.additionalFiles##
Objavljeno
Kako citirati
Broj časopisa
Rubrika
Autorska prava
Zbornik Pravnog fakulteta Sveučilišta u Rijeci časopis je u otvorenom pristupu i licenciran je u skladu s Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 licencom. Sadržaj časopisa u cijelosti je besplatno dostupan. Korisnici smiju čitati, preuzimati, kopirati, distribuirati, tiskati, pretraživati ili stavljati poveznice na materijal te mijenjati, preoblikovati i prerađivati materijal ili ga koristiti na druge zakonite načine, sve dok odgovarajuće citiraju izvornik.
Radove objavljene u časopisu Zbornik Pravnog fakulteta Sveučilišta u Rijeci dopušteno je pohranjivati u institucijske i tematske repozitorije uz osiguravanje poveznica na mrežne stranice časopisa i Hrčka.
Nakon prihvaćanja kategoriziranog rukopisa za objavu u Zborniku, autor smije objaviti isti rukopis u drugom časopisu samo uz suglasnost Uredništva (sekundarna objava). Pri ponovnoj objavi članka, članak mora sadržavati podatak o tome gdje je članak prvi put objavljen.