Trgovina hrvaških dežel z mesti slovenske Štajerske
Sažetak
Prispevek si je zadal za temo preučiti in predstaviti konkretne trgovske stike med konkretnimi trgovci iz hrvaškega in slovenskoštajerskega prostora. Pri tem je avtor kot izhodišče uporabil arhivsko gradivo mest današnje Slovenske Štajerske. Pri tem je najprej bilo potrebno opredeliti sam pojem Slovenska Štajerska, ga geografsko pa tudi politično in demografsko opredeliti. Pokazale so se velike razlike med prostorom Podravja in Posavja (Posavinja). Na splošno moremo ugotoviti, da je bilo Posavje trgovsko vezano na trgovino med Zagrebom in Italijo, medtem ko je bilo Podravje bolj vezano na trgovino med Madžarsko in Italijo. V obeh primerih pa je bil končni cilj trgovcev Italija, ki je predstavlja glavnega odjemalca blaga iz vzhoda.
Iskanje delovanja konkretnih posameznikov pri tej trgovini pa se je izkazalo za mnogo težje početje. Arhivsko gradivo namreč o konkretnih trgovcih, ki so na Štajersko prihajali iz vzhoda praktično popolnoma molči. Poznamo le osebo dubrovniškega trgovca Mihaela Allegretija, ki je bil leta 1441 v Mariboru na poslovni poti, poleg njega pa lahko morebiti med trgovce iz hrvaških dežel, vendar le z veliko mero previdnosti in skepse, prištejemo tudi Nikolaja iz Ogrske, ki spremlja na romarsko-poslovni poti 1341 leta mariborskega trgovca z imenom Cirol. In to je, kar se konkretnih omemb posameznikov tiče, vse. Oba ptujska statuta omogočita rekonstruirati še eno vrsto rednih trgovskih stikov Ptuja s trgovci iz Hrvaške, to so bili trgovci, ki so na Ptuju prodajali ribe. Opravka imamo z dejavnostjo, ki je bila ustaljena in se je odvijala nepretrgoma vsaj 200 let. Vendar žal ne obstaja dokument, ki bi omogočil te hrvaške trgovce, za katere smo postavili domnevo, da so bili iz Varaždina ali/in njegove okolice, tudi podrobneje predstavil, z imenom, količino in vrsto prodanih rib, izkupičkom itd.
Na splošno moremo ugotoviti, da je bila trgovina z vzhodom monopolno v rokah najprej t.i. nemških in nato italijanskih trgovskih družin. Zaradi izredno visokih zaslužkov, o katerih priča gradivo Nürnberga, kjer se pojavijo ptujski trgovci, ki so se iz nevarnega Ptuja ob koncu 15. stoletja umaknili v Nürnberg, in tam takoj vstopili v najvišji krog mestnih patricijev, je takšno vztrajanje na monopolnem položaju pri trgovanju seveda razumljivo.
