Izvorni znanstveni članak
Nekateri razmisleki ob preučevanju domačinskih razumevanj nacije v dolini zgornje Kolpe po vzpostavitvi slovenskohrvaške državne meje
Duška Knežević Hočevar
; Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inštitut za medicinske vede, Ljubljana, Slovenija
Sažetak
Danes so v družboslovju vse bolj v ospredju teme, ki se nanašajo na specifično evropsko situacijo po »padcu Berlinskega zidu«, na nastanek novih mednarodnih meja. Tudi avtorica pričujočega prispevka poseže v tak prostor: v obmejni pas, ki ga obeležuje nova mednarodna meja med Slovenijo in Hrvaško (1991). Besedilo nas na kratko seznani z nekaterimi pomembnejšimi izsledki njenega terenskega raziskovanja, v katerem je v ospredju dolinsko (samo)razumevanje nacionalnih identitet in upravljanje s temi razumevanji pred vzpostavitvijo mednarodne meje in po njej. Konkreten motiv za tovrstno preučevanje je našla v očitnem kontroverznem odnosu domačinov do okoliščin prisotnosti nove mednarodne meje. Zgovorno ga zajema izjava, da so bili »pred mejo iz leta 1991 eno, zdaj pa so razdvojeni«. Osrednji problem je torej avtorica prepoznala prav v identificiranju za dolince pomembnega sprožilnega dogodka »novega« medsebojnega razmejevanja.
Ključne riječi
meja; slovensko-hrvaška meja; življenjske zgodovine; družbena razmejevanja; obmejna lokacija; premakljiva identiteta; preklopna identiteta; občutje pripadnosti
Hrčak ID:
107958
URI
Datum izdavanja:
30.6.2000.
Posjeta: 1.255 *