Izlaganje sa skupa
Slovenci v delavskem gibanju Argentine v odboju med obema vojnama
Rado Genorio
; Inštitut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana, Slovenija
Sažetak
Masovni »exodus« Slovencev v Argentino in druge južnoameriške države je bil večinoma rezultat Rapallske pogodbe, ki je Slovensko primorje dala Italiji, s tem pa ga je ločila od njegovega etničnega središča, kasneje pa podvrgla fašističnem ekonomskem, političnem i kulturnem pritisku. Italijanske statistike beležijo da se je med leti 1926 in 1934 10. 989 Slovencev izselilo iz Julijske pokrajine v Argentino. To so bili večinoma delavci in kmetje iz Vipavske doline, Goriških brd in slovenskega zamejstva Trsta in Gorice. France Štoka-Rado je v svojih memoarjih omenil 7000 delavcev s teh področij v Argentini, Braziliji in Urugvaju. Razredna zavest teh ljudi in njihovo sovraštvo do fašizma sta pogojevala način njihovega organiziranja v Argentini. Med njimi so bili tudi organizirani komunisti. Slovenci so se v domovini združevali na razrednem in etničnem temelju z delavsko organizacijo »Ljudski oder«, ki je kasneje nadaljevala svoje delo čez mejo, potem ko jo je v domovini prepovedala fašistična oblast. Socialistične ideje so se pojavljale v različnih slovenskih časopisih v Argentini v dvajsetih in tridesetih letih. V polovici dvajsetih let so komunisti iz omenjenih podričij ustanovil jugoslovansko sekcjo Komunistične partije Argentine, podobno kot druge nacionalne komunistične sekcije v Argentinski partiji. Slovenski komunisti so igrali aktivno vlogo v partijskih organizacijah, celicah in občinski komitejih, poleg tega pa so bili tudi delegati v centralnem komiteju. Slovenci so se tudi udeležavali dejavnosti v sindikatu, posebno pa v antifašističnih dejavnosti (skupaj z Italijani). Oboroženi posamezniki so sodelovali z organizacijami obrambnih delavcev med diktaturo Generala Uritburuja. Izkušnje, ki so jih pridobili med argentinsko vojaško diktaturo in mednarodno gospodarsko krizo, so uporabljali v tridesetih letih za pomoč španskim prostovoljcem, kasneje pa med drugo svetovno vojno v boju za svobodo v domovini.
Ključne riječi
delavsko gibanje; Slovenci; Argentina
Hrčak ID:
128180
URI
Datum izdavanja:
31.5.1988.
Posjeta: 1.789 *