Izvorni znanstveni članak
https://doi.org/10.17234/SEC.29.13
Avsenik v Buenos Airesu: Procesi transnacionalne identifikacije skozi polke med potomci slovenskih političnih izgnancev v Argentini
Nadia Molek
; Institute of Anthropological Sciences, University of Buenos Aires
Sažetak
Članek obravnava vprašanje transnacionalnih glasbenih popularnih praks med mladimi generaciji potomcev anticommunističnih slovencev v Argentini. Osredotoča se na študiji ansambla diasporične skupnosti, Baires Polka. Kljub temu, da so že minili sedemdeset let procesa migracije, izgnanci, ki so zapustili Slovenijo po drugi svetovni vojni, četrte in tudi pete generacije potomcev političnih Slovencev še vedno nadaljujejo s kulturnimi praksami svojih prednikov. V akademski literaturi na to temo, se ta pojav razložiti preko posebnim migracijskim procesom, ki ga je skupina doživela. Prisilna selitev in skupna izkušnja travmatičnega gibanja po jugoslovansko revoluciji po drugi svetovni vojni, je poglabila med diasporo potrebo po skupinski solidarnosti, identitete in ohranjanja kulture. Mnogi izgnanci so mislili, da bi se vrnili na svoj “edini in pravi dom” čez nekaj časa, in zato so ustanovili v Argentini zaprto skupnost, v kateri je obvladal močan kolektivni spomin, ki je temeljil na spomin na dogodke druge svetovne vojne, mit o vrnitvi, močan nacionalizem, slovenski jezik, katoliška vera in ideološki antikomunizem. Med mladimi se ta prozes še danes opazuje, saj še kažejo zavzemanje za trdo delo za skupnost in svoje korenine. Vendar pa v kontekstu, v katerem je aktivna uporaba jezika zmajšana ter sodelovanje mladih je bolj fleksibilen, so vodja skupnosti začeli organizirati bolj privlačevalne dogodke, kjer je popularna glasba pridobila bolj pomembno mesto v konstrukciji slovenskosti. V tem kontekstu, so pet amaterski glasbeniki ustanovili v letu 2012 ansambel Baires Polka. Sestavljen iz štirih vnukov in sina Slovenske politične imigracije v Argentini, performira v glavnem različice komade slavnega slovenskega Ansambla Bratov Avsenik. Članek analizira preko primera, kako potomci v diaspori izbrajo in nadaljujejo s glasbenimi praksi iz domovine svojih prednikov. Kaže, da glasba ima pomembno vlogo pri prenosu identitete priseljencev prve generacije na druge in tretje generacije, ki niso imeli svoje lastne izkušnje v deželo svojih staršev in starih staršev. Končno, članek tudi povezuje koncepte transnacionalnih glasbenih praks, mobilnost in državne krepitev nacionalne identitete, preko analize finančne podpore, ki so člani ansambla dobili od Urada za Slovence v Zamejstvu in po svetu za izboljšanje tehnike v Glasbeni šoli Avsenik. Poudarja se tako, kako so identitete in kulturne diasporične prakse nastavljene v vezi z osebnimi subjektivitete, transnacionalne kulturne povezave in politične konfiguracije nacionalnih identitet.
Ključne riječi
slovenski begunci; Argentina; migracija; Diaspora; transnacionalne glasbene prakse; popularna glasba; politike identitet
Hrčak ID:
191698
URI
Datum izdavanja:
29.12.2017.
Posjeta: 2.923 *