Skoči na glavni sadržaj

Izvorni znanstveni članak

https://doi.org/10.21857/m16wjcw129

MEHKA CENZURA TRDIH BESEDIL: OD TRDINOVIH SATIRIČNIH HRUŠK DO NACIONALISTIČNIH BAJK

Marijan Dović orcid id orcid.org/0000-0001-8918-6814


Puni tekst: slovenski pdf 412 Kb

str. 53-74

preuzimanja: 120

citiraj

Puni tekst: hrvatski pdf 412 Kb

str. 53-74

preuzimanja: 92

citiraj

Puni tekst: engleski pdf 412 Kb

str. 53-74

preuzimanja: 137

citiraj


Sažetak

Janez Trdina (1830–1905) je ena najbolj samosvojih figur slovenske literature v drugi polovici 19. stoletja. Njegov eklektični koncept literarnosti, prepirljivi značaj ter radikalna politična stališča – republikanizem, antiklerikalizem in zlasti (slovanski) nacionalizem – so ga vodili v nenehne konflikte, pogubne za njegovo učiteljsko in pisateljsko kariero. Epizodi, ko je Trdina najbolj razburkal slovenski javni prostor, sta potekali v časovnem razmiku več kot trideset let. Prva v letih 1850 in 1851, ko je Trdina še kot dunajski študent objavil ‘‘Pripovedko o zlati hruški’‘ in ‘‘Pretres slovenskih pesnikov’‘ ter z njima dodobra pretresel tedanjo staroslovensko kulturniško elito. Druga, mnogo razsežnejša, je sledila v osemdesetih letih 19. stoletja, ko je upokojeni gimnazijski profesor, od leta 1867 nastanjen v Novem mestu, v ljubljanski periodiki objavljal ‘‘Bajke in povesti o Gorjancih’‘ in ‘‘Hrvaške spomine’‘.
Z žanrsko izmuzljivimi literarnimi besedili, v katera je vpletel svoja družbenokritična stališča, je Trdina zmotil številne sodobnike: najprej staroslovenske veljake Bleiweisovega kroga, pozneje pa zlasti plemstvo, kranjske Nemce, nemškutarje ter moraliste in klerikalce. K temu je dodatno prispevalo dejstvo, da Trdinova kritika ni ostajala splošno načelna, temveč je v literarni preobleki napadala neposredno, ad hominem: Trdina je brez zadržka defamiral najbolj ugledne osebnosti. Če izvzamemo prepoved branja Ljubljanskega zvona za dijake, Trdinovi teksti eksplicitne cenzure sicer niso bili deležni – a vseeno so bili sproženi mehanizme utišanja, ki jih lahko imenujemo mehka cenzura. Po prvem pretresu je Trdina obmolknil kar za tri desetletja, drugi pretres pa je odločilno pripomogel k odstopu Zvonovega urednika Frana Levca in h koncu izhajanja liberalnega Slovana.

Ključne riječi

slovenska književnost; Janez Trdina; cenzura; ‘‘Bajke in povesti o Gorjancih’‘, ‘‘Hrvaški spomini’‘.

Hrčak ID:

312836

URI

https://hrcak.srce.hr/312836

Datum izdavanja:

15.12.2023.

Podaci na drugim jezicima: hrvatski engleski

Posjeta: 882 *