Skip to the main content

Original scientific paper

Doneski k raziskovanju metalurške dejavnosti na Ljubljanskem barju

Anton Velušček ; Institute of Archaeology, Scientific Research Center of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana, Slovenia


Full text: english pdf 1.047 Kb

page 33-46

downloads: 713

cite

Full text: slovenian pdf 1.047 Kb

page 33-46

downloads: 705

cite


Abstract

Ljubljansko barje je vlažna ravnica, ki leži jugozahodno od Ljubljane, v Sloveniji. V arheologiji je poznano predvsem po ostankih prazgodovinskih koliščarjev, ki območje prvikrat poselijo v 5. tisočletju (46. stoletje), nato sledijo poselitveni ciklusi v 4. (med 37. in 32. stoletjem), 3. (med 28. in 24. stoletjem), ob koncu 3. in v prvi polovici 2. tisočletja pr. Kr.
Razmeroma številne najdbe, tudi novoodkrite in prvič predstavljene, kalupov, talilnih posod in drugih metalurških pripomočkov, kažejo, da je bila koliščarska poselitev Ljubljanskega barja tesno povezana z metalurško dejavnostjo. Najstarejša najdba te vrste je sicer datirana v 36. stoletje in izvira z najdišča Hočevarica pri Verdu.
Metalurška dejavnost je zahtevala veliko znanja. Po značaju je bila magijska. Ob tem pa je predstavljala stalno grožnjo naselbini in ljudem. Zdi se, da so kovači imeli zelo pomemben položaj v družbi, kar se odraža tudi v izpostavljenosti livarskih delavnic. Na Ljubljanskem barju je njih lega ožje locirana na območju treh koliščarskih naselbin iz 4. in 3. tisočletja pr. Kr.: Maharski prekop, Stare gmajne in Založnica. Gre za čas, ko na podlagi arheoloških virov na Ljubljanskem barju prvikrat lahko govorimo o delitvi dela in o pojavu družbenih elit.

Keywords

Ljubljansko barje; kolišča; eneolitik; metalurški pripomočki; livarske delavnice

Hrčak ID:

40276

URI

https://hrcak.srce.hr/40276

Publication date:

31.8.2009.

Article data in other languages: slovenian

Visits: 2.326 *