Review article
Epidemiološki trendi bolezni ščitnice, ki so povezane z jodom: primer Slovenije
Simona Gaberšček
; University Medical Centre Ljubljana, Department of Nuclear Medicine1, University of Ljubljana, Faculty of Medicine2, Ljubljana, Slovenia
Katja Zaletel
; University Medical Centre Ljubljana, Department of Nuclear Medicine, Ljubljana, Slovenia
Abstract
Epidemiologija bolezni ščitnice je pomembno povezana z jodno preskrbo. V Sloveniji smo leta 1999 zvečali vsebnost joda v kuhinjski soli z 10 mg na 25 mg kalijevega jodida na kg soli. Glede na kriterije SZO smo se iz države z blagim pomanjkanjem joda spremenili v državo z ustreznim vnosom joda. Ugotovili smo, da se je v desetih letih po zvečanju jodne preskrbe zmanjšala pojavnost difuzne golše in avtonomnega tkiva v ščitnici. Bolniki z difuzno golšo in avtonomnim tkivom so sedaj starejši kot pred zvečanjem jodne preskrbe. Poleg tega so bolniki z avtonomnim tkivom redkeje hipertirotični kot pred desetimi leti, hipertiroza, ki je posledica čezmernega vnosa joda, pa je manj izražena. Zmanjšala se je pojavnost najbolj maligne oblike ščitničnega karcinoma. Povečala se je pojavnost Hashimotovega tiroiditisa, verjetno pri genetsko predisponiranih posameznikih. V zadnjem desetletju so v številnih raziskavah na živalih in v raziskavah in vitro ugotavljali vpliv kemijskih povzročiteljev hormonskih motenj (KPHM) na različne vidike ščitnične funkcije. Najpogosteje testirani KPHM so bili poliklorirani bifenili (PCB) in dioksini, bromirani zaviralci gorenja, ftalati, bisfenol A, perfluorirane kemikalije in perklorat. Vendar pa so raziskave o učinkih KPHM na delovanje ščitnice pri ljudeh, zlasti dolgoročne raziskave, zelo redke. Zdi se, da zlasti PCB in dioksini vplivajo na transport ščitničnih hormonov in negativno učinkujejo na delovanje ščitnice. Številni avtorji menijo, da pomanjkanje joda poveča dovzetnost ščitnice za škodljive učinke KPHM. Torej bi lahko bili škodljivi učinki KPMH na področjih pomanjkanja joda resnejši kot na področjih zadostnega vnosa joda.
Keywords
avtonomno tkivo ščitnice; difuzna golša; dioksini; Hashimotov tiroiditis; hipertiroza zaradi čezmernega vnosa joda; kemijski povzročitelji hormonskih motenj; poliklorirani bifenili; preskrba z jodom
Hrčak ID:
159796
URI
Publication date:
13.6.2016.
Visits: 1.377 *