hrcak mascot   Srce   HID

Izvorni znanstveni članak

Fonologija Rijeke Voćanske in vočanskega območja (na severu Hrvaškega zagorja )

Anita Celinić ; Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, Zagreb, Hrvatska

Puni tekst: hrvatski, pdf (1 MB) str. 25-77 preuzimanja: 909* citiraj
APA 6th Edition
Celinić, A. (2015). Fonologija Rijeke Voćanske i voćanskoga kraja (na sjeveru Hrvatskoga zagorja). Hrvatski dijalektološki zbornik, (19), 25-77. Preuzeto s https://hrcak.srce.hr/143777
MLA 8th Edition
Celinić, Anita. "Fonologija Rijeke Voćanske i voćanskoga kraja (na sjeveru Hrvatskoga zagorja)." Hrvatski dijalektološki zbornik, vol. , br. 19, 2015, str. 25-77. https://hrcak.srce.hr/143777. Citirano 18.10.2021.
Chicago 17th Edition
Celinić, Anita. "Fonologija Rijeke Voćanske i voćanskoga kraja (na sjeveru Hrvatskoga zagorja)." Hrvatski dijalektološki zbornik , br. 19 (2015): 25-77. https://hrcak.srce.hr/143777
Harvard
Celinić, A. (2015). 'Fonologija Rijeke Voćanske i voćanskoga kraja (na sjeveru Hrvatskoga zagorja)', Hrvatski dijalektološki zbornik, (19), str. 25-77. Preuzeto s: https://hrcak.srce.hr/143777 (Datum pristupa: 18.10.2021.)
Vancouver
Celinić A. Fonologija Rijeke Voćanske i voćanskoga kraja (na sjeveru Hrvatskoga zagorja). Hrvatski dijalektološki zbornik [Internet]. 2015 [pristupljeno 18.10.2021.];(19):25-77. Dostupno na: https://hrcak.srce.hr/143777
IEEE
A. Celinić, "Fonologija Rijeke Voćanske i voćanskoga kraja (na sjeveru Hrvatskoga zagorja)", Hrvatski dijalektološki zbornik, vol., br. 19, str. 25-77, 2015. [Online]. Dostupno na: https://hrcak.srce.hr/143777. [Citirano: 18.10.2021.]

Sažetak
Rijeka Voćanska se nahaja na področju Voće (občina Donja Voća) na severu Hrvaškega zagorja, ob meji s Slovenijo. Rečanski govor, tako kot tudi govor celotnega vočanskega območja, sodi med naglasno najbolj konzervativne hrvaške kajkavske govore (Ivšićeva skupina I. 1). Ob svoji severni meji je območje Voće v stiku s slovenskimi Halozami. Naglasni sistem ima tri naglase, neakcentuirano kračino in (predakcentsko) dolžino. Vsi trije naglasi so kontinuante ustreznih izhodiščnih starohrvaških naglasov in so enako porazdeljeni. Ohranjen je kratek naglas na odprtem končnem zlogu. Ni prišlo do sekundarnega dolženja predakcentskega zloga. Izjeme so nekatere besede, ki so prešle v drugi naglasni tip. Obstaja tudi nekaj primerov progresivnoga premika starega psl. cirkumfleksa.
V nevtralnih položajih, v katerih ne delujejo distribucijske omejitve, ima
vokalizem sledeči razvoj:
• v dolgem zlogu (akcentuiranem in neakcentuiranem): ī > ī; ( = ) > ie; (ē = ) > ; ā > ; (ō = ǭ = ) > u͞; ū > ū; vokali ī, , , ū nastali so tudi od fakultativno naknadno podaljšanih kratkih izhodiščnih vokalov,  < fakultativno naknadno podaljšanih ( = ə),  < fakultativno naknadno podaljšanih (o = ǫ = )
• v kratkem akcentuiranem zlogu: i > i; ( = ə) > ẹ; (e = ę) > ; a > ḁ; (o = ǫ = ) > ọ; u > u
• v kratkem neakcentuiranem zlogu: (i =  = ə) > i; (e = ę) > ; a > ḁ; (o = ǫ =  = u) > u.
Govor posebej karakterizira razvoj kratkih in dolgih ǫ in  ob nazalnih soglasnikih v ḁ, obstajajo pa tudi druge vokalne nevtralizacije. Skladno z omenjenim razvojem, pripona glagolov II. vrsti je nḁ (< *nǫ). Zlogotvorni  je ohranjen.
Posebnosti soglasniškega razvoja: (č = ) > ;  > večinoma j, izjemno ; ń > . Skupine (*stj = *skj) > š, (*zdj = *zgj) > ž. Pri delu starejših govorcev obstaja nevtralizacija izglasnih nosnih zvočnikov m in n tako, da so v rezultatu mogoča oba glasa kot na mestu izhodiščnega m tako tudi izhodiščnega n.

Ključne riječi
hrvaški jezik; kajkavsko narečje; Voća; dialektologija; fonologija

Hrčak ID: 143777

URI
https://hrcak.srce.hr/143777

[hrvatski]

Posjeta: 1.243 *