Pregledni rad
Konflikti kot posledica migracij
Bojan Trnovšek
; Velenje, Slovenija
Sažetak
Procesi priseljevanja delovne sile oziroma imigracijski tokovi v 60-ih letih, so prvič v
zgodovini spremenili Slovenijo v imigrantsko družbo. Priseljevanje je potekalo pretežno v rudarska in industrijska mesta. Po popisu leta 1991 jih je bilo v Sloveniji stalno naseljenih že približno 227.000. Pri tem gre za imigracije delovne sile, ki je pretežno nekvalificirana in izvira iz za nas povsem tujega kulturno-zgodovinskega okolja. Ob osamosvojitvi leta 1991 je Republika Slovenija sprejela dva pomembna zakona, ki sta posegla na selitvene tokove v Sloveniji in sicer Zakon o državljanstvu Republike Slovenije in Zakon o tujcih. Danes je Slovenija po eni strani za vzhodnoevropske in azijske države tipična tranzitna država, po drugi strani pa je za državljane nekdanjih jugoslovanskih republik, še posebno za državljane iz kriznih območij, tipična imigrantska država. Geografski položaj Slovenije pa ima v migracijskih dogajanjih vlogo tampona migracijskih pritiskov iz vzhoda proti zahodu. Danes so v slovenski postosamosvojitveni družbi vsi etnični predsodki in sovražnosti našli plodna tla za razvoj. Razlogi za to so v glavnem nezaposlenost, politična nestabilnost in stalna negotovost glede prihodnje uspešnosti gospodarstva, pa tudi način, kako uradna politika obvladuje in nadzoruje pritok imigrantov in beguncev v Slovenijo. Prisotnost množice razseljenih oseb, katerih jezik, način življenja in kulturne vrednote so drugačne od slovenske izkušnje, pomeni prvič v novejši zgodovini slovenske družbe resnično nevarnost diskriminacije in v končni fazi svari pred uporabo nasilja za urejanje osebne in javne nestrpnosti in sovraštva.
Ključne riječi
migracijski pritisk; odnos do tujcev; konflikt; etnična distanca; nestrpnost; nacionalizem; Slovenija
Hrčak ID:
126960
URI
Datum izdavanja:
29.12.1995.
Posjeta: 1.980 *