Izvorni znanstveni članak
UČINEK GNOJENJA KORUZE Z DUŠIKOM NA VSEBNOST BELJAKOVIN IN IN VITRO FERMENTABILNOST ZRNJA
D. BABNIK
J. SUŠIN
J. VERBIČ
Sažetak
Z in vitro metodo, ki temelji na merjenju plina, ki se razvije pri inkubaciji vzorcev z vampnim sokom, smo preučevali vpliv gnojenja koruze z dušikom na fermentabilnost koruznega zrnja v vampu. Nastajanje plina smo merili kontinuirano do 72 ur, kumulativno nastajanje plina pa opisali z Gompertzovo enačbo Y=A*exp(- exp(-d*(t-tm))). Primerjali smo sedem postopkov, od katerih je bil eden negnojen, ostali pa gnojeni s 100 do 250 kg N ha–1. Pridelek zrnja in vsebnost surovih beljakovin (SB) v njem, sta se z gnojenjem povečevala linearno. Na kg dodanega N se je pridelek zrnja povečal za 25 kg sušine (SS) ha–1, vsebnost SB pa za 0,13 g kg–1 SS. Vsebnost SB v zrnju, ki se je gibala od 83 do 115 g kg–1 SS, je bila v tesni povezavi z dinamiko nastajanja plina. Največja stopnja nastajanja plina (MPR) je bila v negativni povezavi z vsebnostjo SB v zrnju (R2 = 0,53; p < 0,06), čas MPR (tm) pa v pozitivni povezavi s skupno količino dodanega N z gnojenjem (R2 = 0,74; p < 0,05) in z vsebnostjo SB v zrnju (R2 = 0,88; p < 0,01). Izgleda, da intenzivno gnojenje koruze z N omejuje vampno prebavljivost koruznega škroba. Zaradi premestitve prebave škroba iz vampa v nižji del
prebavnega trakta lahko pričakujemo pri koruznem zrnju intenzivno gnojene koruze boljše izkoriščanje energije kot pri zrnju koruze, ki je pomanjkljivo oskrbljena z N.
Ključne riječi
koruzno zrnje; gnojenje z dušikom; beljakovine; vamp; fermentabilnost
Hrčak ID:
16079
URI
Datum izdavanja:
10.11.2002.
Posjeta: 1.731 *