Pregledni rad
Zdravnik med idealom in resničnostjo: zdravniško delo in ljudski odnos do zdravja in medicine v 19.stletju
Urška Železnik
; Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Koper, Slovenija
Sažetak
Prispevek skuša v prvi vrsti opazovati družbeni odnos do zdravniškega poklica, ki je bil na eni strani razpet med visokoleteče družbene imperative in ideale ter zdravniško prakso, polno ovir na drugi strani. Vloga zdravnika v 19. stoletju je bila še v zelo negotovem položaju in prežeta s pomeni, ki so zahtevali prespraševanje njegovega mesta v skupnosti in družbi nasploh. Zdravnikovo delo se je moralo namreč ‘spopadati’ z ljudskim nezaupanjem in odporom, vražami in predsodki ter ljudsko medicino in religioznostjo. Tudi zdravnikovo dostojanstvo, vestnost in pogum, ki so med drugim sestavljali idealni profil zdravniškega poklica, so med zdravniško prakso (zlasti sredi divjanja epidemij) kaj hitro postali vprašljivi. Zdravnikova prisotnost, zlasti v podeželskem okolju, v 19. stoletju namreč še zdaleč ni bila samoumevna, zato si je morala (uradna) medicina med prebivalstvom zaupanje šele na novo pridobiti. Na drugi strani zato prispevek raziskuje polivalenten odnos ljudi do medicine in zdravja; diskurzi o zdravju in medicini, ki so najlepše razvidni iz sočasnega dnevnega tiska, strokovne in poljudne literature ter tudi iz uradne zdravniške dokumentacije, namreč pričajo o dolgotrajnem pridobivanju ljudske naklonjenosti do javnega zdravstva. Med epidemijami kolere, ki so poleg hude življenjske ogroženosti ljudi pomenile tudi priložnost za medicino, da vzpostavi zaupanje in poslušnost ljudi, se je odnos do zdravja le polagoma začel spreminjati, kar je bilo do določene mere posledica medicinskega napredka, novih znanstvenih odkritij in vedno uspešnejšega krotenja epidemij. Obenem se je s procesi medikalizacije in sekularizacije medicina počasi otepala ljudske nezaupljivosti in postopoma začela nadomeščati ljudskomedicinske zdravilske metode, zdravje pa je bilo v vse manjši meri razumljeno kot posledica božje volje in usmiljenja, zato je odnos do bolezni prehajal od resignirane pasivnosti v aktivno bitko za zdravje.
Ključne riječi
medicina; zdravje; zdravniška etika; epidemije kolere; 19. stoletje; mesta in podeželje; Istra in Trst
Hrčak ID:
63539
URI
Datum izdavanja:
15.12.2010.
Posjeta: 2.360 *