Izvorni znanstveni članak
https://doi.org/10.31141/zrpfs.2021.58.141.989
Primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Irena Merc
orcid.org/0000-0002-6667-0053
Sažetak
Primernost izvršilnega naslova za izvršbo je materialna predpostavka za dovolitev izvršbe. Obveznost, ki jo upnik izterjuje, mora biti določena ali določljiva, sicer izvršbe ni mogoče dovoliti. Določljivost obveznosti pomeni, da morajo vsi podatki, na podlagi katerih je obveznost mogoče določiti, že izhajati iz samega izreka sodne odločbe oziroma iz drugega izvršilnega naslova. Izvršilno sodišče ne sme samo pomensko določati obveznosti iz izvršilnega naslova. Predvsem pri nedenarnih obveznostih je pomembno, da so le-te jasno določene ter da ne puščajo dvomov o tem, kaj je treba storiti, da bo obveznost izpolnjena. Kadar upnik predlaga izvršbo na podlagi tujega izvršilnega naslova, je izvršilno sodišče v skladu z načelom formalne legalitete vezano na tuj izvršilni naslov, vendar pa mora enako kot pri domačih izvršilnih naslovih presojati, ali je tuj izvršilni naslov primeren za izvršbo.
Z vprašanjem primernosti izvršilnega naslova se slovenska izvršilna sodišča ukvarjajo predvsem takrat, kadar je v izvršilnem naslovu bilo odločeno o nedenarni obveznosti, ki jo mora dolžnik izpolniti (na primer pri sklepih izdanih v sporih zaradi motenja posesti ali pri odločbah izdanih v delovnopravnih sporih). Pri denarnih obveznostih pa slovensko sodišče presoja primernost izvršilnega naslova predvsem v zvezi z neposredno izvršljivimi notarskimi zapisi. Terjatev mora biti strukturirano navedena, po posameznih naslovih: glavnica, pogodbeno dogovorjene obresti, zamudne obresti, ter t. i. bančni stroški. Če upnik navede svojo terjatev po posameznih postavkah, in sicer na določen presečni dan (na dan odstopa od kreditne pogodbe), bo sodišče lahko preverilo skladnost izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom ter preizkusilo primernost izvršilnega naslova za izvršbo. Obveznost dolžnika mora biti ne glede na predložen izvršilni naslov jasno določena. Enako velja tudi v primeru, kadar upnik predlaga izvršbo na podlagi tujega izvršilnega naslova. Tuj izvršilni naslov lahko izvira bodisi iz države članice EU ali iz države, ki ni članica EU. Za vse tuje izvršilne naslove pa velja, da je izvršbo mogoče dovoliti le, kadar je obveznost dolžnika natančno določena. Uporaba obveznih obrazcev, ki jih določajo evropske uredbe (po katerih več ni eksekvature), bi naj preprečevala, da tuj organ oziroma tuje sodišče potrdi nedoločen oziroma pomanjkljiv izvršilni naslov, saj je v obrazce treba zapisati nominalne podatke o terjatvi, njeni zapadlosti, glavnici, obrestih in stroških.
Za vse v slovenskem izvršilnem postopku predložene tuje izvršilne naslove velja, da je treba vprašanja materialnopravne narave presojati po tujem pravu. Gre za vprašanja zapadlosti terjatve, obresti, zastaranja terjatve itd. Vsa vprašanja, ki so vezana na samo terjatev, ki izvira iz izvršilnega naslova, je treba presojati po tujem pravu. Slovensko izvršilno sodišče je namreč vezano na načelo formalne legalitete in zato je treba uporabiti pravo, ki ga je pri izdaji tujega izvršilnega naslova uporabilo tuje sodišče oziroma organ. Zato je slovensko izvršilno sodišče tudi glede višine in teka obresti vezano na tuj izvršilni naslov. Kadar je obveznost v tujem izvršilnem naslovu (npr. hrvaški sodbi) določena v tuji valuti (npr. hrvaških kunah) in želi upnik priti do poplačila svoje terjatve v Republiki Sloveniji, bo moral obveznost dolžnika v predlogu za izvršbo opredeliti v tuji valuti (torej v hrvaških kunah). Izvršilno sodišče mora namreč v skladu z načelom formalne legalitete ostati zvesto izvršilnemu naslovu in mora dovoliti izvršbo za terjatev, kot izhaja iz izvršilnega naslova.
Ključne riječi
izvršilni postopek v Republiki Sloveniji; primernost izvršilnega naslova; načelo formalne legalitete; določnost zahtevka; določljiva obveznost; tuj izvršilni naslov
Hrčak ID:
262230
URI
Datum izdavanja:
7.9.2021.
Posjeta: 2.246 *