Izvorni znanstveni članak
https://doi.org/10.33254/piaz.40.1.5
K srednjeveškemu meču s tavširanimi znaki iz reke Voglajne pri Bežigradu (Celje)
Andrej Gaspari
orcid.org/0000-0002-8252-0258
; Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
Sažetak
Prispevek predstavlja arheološko najdbo srednjeveškega meča iz obrežnih naplavin reke Voglajne pri Bežigradu, severovzhodno od Celja (Slovenija). Razmeroma dobro ohranjen meč dolžine 95,2 cm in mase 765 g je del izvorne zbirke celjskega Pokrajinskega muzeja, kamor je dospel že pred letom 1889. Orožje lahko na podlagi oblikovnih in metričnih značilnosti rezila z razmeroma širokim žlebom (tip X po E. Oakeshottu oziroma različica 5b po A. Geibigu) ter ročajnega dela z ravnim branikom in mandljastim/lečastim glavičem (kombinacijski tip 16 / var. I (16-15-9-12) po Geibigu) uvrstimo med starejše primerke mečev z glaviči tipa A po Oakeshottu in datiramo v 11. stoletje ali prvo polovico 12. stoletja. Na eni strani rezila so ostanki okoli 20 cm dolgega zaporedja tavširanih železnih znakov, ki zaradi korodiranosti površine žleba ostaja nerazvozlano. Skladnost posameznih delov orožja kaže, da gre verjetno za originalno konfiguracijo meča, domnevno izdelka ene od mečarskih delavnic v osrednjem Porenju. Najdišče meča v bližini Bežigrada, topografsko izpostavljene in strateško pomembne vzpetine v bližini vozlišča prometnih smeri med Štajersko in Kranjsko, opozarja na morebiten obstoj vojaške točke, ki je dopolnjevala nadzorne funkcije domnevanega zgodnjega oporišča grofov Savinjske marke na celjskem Zgornjem (Starem) gradu. Glede na kontekst odkritja sodi meč iz Voglajne v prevladujočo kategorijo vodnih najdb, vendar notranja evidenca orožja ne ponuja zadostnih opor za pojasnitev okoliščin potopitve.
Ključne riječi
Celje; Bežigrad; Voglajna; arheologija; visoki srednji vek; orožje; meči; vodne najdbe
Hrčak ID:
307060
URI
Datum izdavanja:
1.8.2023.
Posjeta: 448 *