Skoči na glavni sadržaj

Izvorni znanstveni članak

Doneski k raziskovanju metalurške dejavnosti na Ljubljanskem barju

Anton Velušček ; Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, Slovenija


Puni tekst: engleski pdf 1.047 Kb

str. 33-46

preuzimanja: 865

citiraj

Puni tekst: slovenski pdf 1.047 Kb

str. 33-46

preuzimanja: 785

citiraj


Sažetak

Ljubljansko barje je vlažna ravnica, ki leži jugozahodno od Ljubljane, v Sloveniji. V arheologiji je poznano predvsem po ostankih prazgodovinskih koliščarjev, ki območje prvikrat poselijo v 5. tisočletju (46. stoletje), nato sledijo poselitveni ciklusi v 4. (med 37. in 32. stoletjem), 3. (med 28. in 24. stoletjem), ob koncu 3. in v prvi polovici 2. tisočletja pr. Kr.
Razmeroma številne najdbe, tudi novoodkrite in prvič predstavljene, kalupov, talilnih posod in drugih metalurških pripomočkov, kažejo, da je bila koliščarska poselitev Ljubljanskega barja tesno povezana z metalurško dejavnostjo. Najstarejša najdba te vrste je sicer datirana v 36. stoletje in izvira z najdišča Hočevarica pri Verdu.
Metalurška dejavnost je zahtevala veliko znanja. Po značaju je bila magijska. Ob tem pa je predstavljala stalno grožnjo naselbini in ljudem. Zdi se, da so kovači imeli zelo pomemben položaj v družbi, kar se odraža tudi v izpostavljenosti livarskih delavnic. Na Ljubljanskem barju je njih lega ožje locirana na območju treh koliščarskih naselbin iz 4. in 3. tisočletja pr. Kr.: Maharski prekop, Stare gmajne in Založnica. Gre za čas, ko na podlagi arheoloških virov na Ljubljanskem barju prvikrat lahko govorimo o delitvi dela in o pojavu družbenih elit.

Ključne riječi

Ljubljansko barje; kolišča; eneolitik; metalurški pripomočki; livarske delavnice

Hrčak ID:

40276

URI

https://hrcak.srce.hr/40276

Datum izdavanja:

31.8.2009.

Podaci na drugim jezicima: slovenski

Posjeta: 2.943 *