Izvorni znanstveni članak
Koncept mreženja med mesti - globalizacija
Marjan Hočevar
; Centar za sociologiju prostora, Fakultet društvenih znanosti Sveučilišta u Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
Sažetak
Članek je predelano besedilo petega poglavja avtorjeve knjige Novi
urbani trendi: prizorišča v mestih - omrežja med mesti (New Urban
Trends: Localeness in Towns - Network among Towns; Hoćevar, 2000.). Avtor se ukvarja s konceptualizacijo (neprostorskih) mrežnih
tokov, enim od ključnih interpretacijskih mehanizmov regulacije oz.
selekcije urbane dostopnosti v kontekstu preobrazbe prostorskega
ustroja mest, ki obenem vključuje spreminjanje prostorskih praks
individualnih akterjev. Najprej skuša celovito ovrednotiti značaj
ornrežja v delovanju urbanega mreženja. Ob tem izpostavlja potrebo po odstranjevanju nedoslednosti pri uporabi pojmov, ki
so se v zvezi stem v zadnjem desetletju pojavili v družboslovni
literaturi in urbani sociologiji. Zato najprej opredeljuje in pojasnjuje
razliko med infrastukturnimi omrežji mest in omrežji akterjev. To je
pomebno, če sociologi želijo pojem omrežja in njene izvedenke
uporabljali kot del kategorialnega aparata. Avtor dokazuje enostranskost v pojmovanju delovanja virtualnih - neprostorskih
omrežij zgolj kat dejavnika relacijske prostorsko-časovne
manipulabilnosti. Prav tako v tem smislu pojasnjuje neutemeljenost
prevladujočega preprićanja, da trend povečevanja virtualne dostopnosti nujno povzroča prostorsko instrumentalizacija mest,
povečevanje podobnosti med mesti in nerazločljivost lokacij znotraj
mest. Zastopa in utemeljuje trditev, da neprostarska omrežja kot
organizacijsko načelo delovanja nimajo samo povezovalno
(relacijsko, dostopnostno), temveč tudi diverzifikacijsko (razlikovalno) funkcijo. Z razčlenitvijo mesta kat sistema pojasnjuje
v kolikšni meri in na kakšen način povezovalna funkcija omrežnih
transakcij, vzpodbuja, prisiljuje ali zagotavlja »valorizacijo atributov« nekega mesta oz. posamičnega mestnega prizorišča. Kot
podrobneje pojasnjuje, gre za pogoje fizičnih kvalitet prostorskih
enot - lokalizacije globalnosti, ki se v mestih izkazuje s specifičnostjo
mestne krajevnosti (urban placeness), v naspratju z instrumentaino
kvaliteto mestne prostorskosti (urban spaceness). Na ravni obravnave posamičnih akterjev pa ugotavlja v kolikšni meri in kako
njihove izkušnje s prostori tokov, tj. zglobaino dostopnostjo (accessibility) in dosegom (reacbability) vzpodbujajo retleksiven odnos do mest ali do posamičnih mestnih prizorišč ter kako akterji
na tej osnovi izbirajo različne oblike fizične prisotnosti v njem.
Ključne riječi
globalizacija; konceptualizacija urbanega mreženja; omrežja mest; omrežja urbanih akterjev; prizorišče; prostorskost; prostor tokov; mestna krajevnost
Hrčak ID:
33224
URI
Datum izdavanja:
10.3.2009.
Posjeta: 2.224 *