Izvorni znanstveni članak
Šamanizem na Slovenskem? Dileme o šamanizmu, obsedenosti in ekstazi
Zmago Šmitek
Sažetak
Kot reakcija na iskanje in dokazovanje "šamanistične tradicije" v
Evropi (Meuli, Solymossy in nasledniki), so se pojavile nekatere
previdnejše ali celo povsem nasprotujoče reakcije avtorjev, ki
dokazujejo, da je šamanizem treba razlikovati od obsedenosti (spirit
possession). Na podlagi podatkov iz slovenskega ustnega izročila je
mogoče trditi, da takšno ostro razmejevanje ni umestno. Po drugi strani
je spet jasno, da kakršnokoli ekstatično stanje medija še ni zadosten
kriterij za obstoj šamanizma. S tem menimo, da mora obstajati neka
struktura sestavin, ki jih je mogoče umestiti v šamanistični predstavni
svet (mitologijo, magijo, ikonografijo…). Ob analizi slovenskih
primerov se je pokazalo, da obstajajo nekatere pomembne primerjave
z arktičnim območjem Evrazije in z indoiranskim prostorom. Slovenijo
povezuje s sosednjima Madžarsko in Furlanijo ljudska vera v obstoj
"vedomcev" in/ali "kresnikov", katerih duše zapuščajo prostovoljno
ali po "višji sili" telesa in se v oblakih borijo z nasprotniki za dež,
odganjajo točo in prinašajo dobro letino, zdravje in srečo. Po teh
sposobnostih in specifičnih telesnih znakih so bili torej podobni
furlanskim "benandantom" in madžarskim "táltosom", celo galerijo
podobnih likov pa odkrijemo tudi na Balkanu. Ime "kresnik" bi
lahko izviralo iz imena "krst" (kamnito znamenje v Makedoniji in
Srbiji, ki je označevalo meje vaškega zemljišča), ime "vedomec"
pa iz korena "ved-", ki pomeni človeka znanja, "tistega, ki vidi in
vé". V primerjalnem smislu so zanimive so tudi slovenske variante
zgodb o plezanju po deblu "svetovnega drevesa" s pomočjo železnih
"krempljev" ali sekir in slovensko izročilo o svetosti konoplje. Vse to
kaže na prepletanje različnih idejnih prvin, od katerih bi nekatere
lahko bile šamanistične.
Ključne riječi
šamanizem; animizem; svetovno drevo; obsedenost; ekstaza
Hrčak ID:
4950
URI
Datum izdavanja:
15.12.2005.
Posjeta: 6.076 *